Zakaj bi gibal, če pa lahko malo manj jem in lakoto uženem z računalniškimi igricami?
Gibanje ni samo pogoj za dobro postavo, je veliko več!
Gibanje je dokazano edni medij, ki ima takojšnji in najdlje trajajoč pozitivni vpliv na tvoje možgane, razpoloženje, energijo, spomin, zbranost, produktivnost, zdravje in srečo.
Gibanje nemudoma sproži proizvodnjo hormonov (dopamina, serotonina in noradrenalina), ki v trenutku vplivajo na naše telo in počutje.
Zakaj?
Mišice so hormonski organ in zato morajo biti aktivne. Uravnavajo jih možgani, ki poskrbijo za njihovo povezanost. Počutje je po telesni aktivnosti popolnoma drugačno!
Za gibanje sploh ne potrebuješ denarja, le čim več priložnosti je potrebno izkoristiti (namesto dvigala uporabi stopnice, usedi se na kolo za zdravo telo …).
Kaj pa ima tukaj zraven druženje?
Na videz nezdružljivi temi, pa ni tako … Zakaj?
Med gibanjem se spreminja energija, ki prehaja iz ene oblike v drugo in jo omogočajo različni fiziološki procesi. Vsaka gibalna dejavnost pa je vedno povezana z družbenim prostorom in z (večinoma) ugodnimi psihološki procesi.
Vadba/rekreacija v družbi je tako pomembna sestavina kakovostnega življenja, ki je povezana tudi z družbeno etiko (fizični in psihični kontakt, skrb za osebno zdravje in zdravje drugih, napori za doseganje ciljev, sprejemanje pravil, samokontrola, sociabilnost, zavedanje interesov drugih udeležencev).
Vodene in strukturirane dejavnosti so več kot očitno pomemben del socializacije. Gibanje je zato tudi sredstvo izgradnje tvoje osebnosti, saj nudi sposobnost analize izkušenj za reševanje problemov ali pa natančno opazovanje ljudi in čustveno toplino.
Z gibanjem prav tako povezujemo vrednote, osebne lastnosti, temperament, pojem sebe in motivacijske vzgibe. Ob podpori strukturiranih oblik gibanja se razvija tudi sposobnost koncentracije, kvalitetna izvedba dela, avtomatizacija navad in spretnosti ter odpornost na stres. V končni fazi gre za nekakšno avtonomijo veščin in navad za uporabo izkušenj v novih okoliščinah in odpornost na vplive okolij.
Nauk?
Z majhnimi stopinjami, z redno zmerno telesno aktivnostjo, seveda vselej v prijetni družbi, lahko povsem spontano poskrbiš za svoje zdravje, mišljeno tako v fizičnem, kot tudi v psiho-socialnem smislu.
Torej: izkoristi vsak možen trenutek: razgibaj se v prijetni družbi!
Avtorica: Maja Dežman Sterle, magistrica sociologije kulture
KB: gibanje, druženje, produktivnost, možgani, hormoni, zdravje, sreča.
LITERATURA IN VIRI:
Dupona Topič, Mojca; Petrović, Krešimir (2007). Šport in družba – Sociološki vidiki. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Kajtna, Tanja; Tušek, Matej (2005): Psihologija športne rekreacije. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Tušak, Matej; Marinšek, Maksimilijana; Tušak, Maks (2009). Družina in športnik. Ljubljana: Fakulteta za šport.
Mihaela Rosenstein, Majda Pahor: Zdravje in zdravstvo v luči socioloških raziskav: https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1B2FFQDG/418832b1-a6d2…/PDF
