Za veliko večino mladih je asociacija ob besedi “šola” nekaj negativno nastrojenega. Šola pogosto predstavlja: stres, utrujenost, strah, slaba pričakovanja, občutek praznosti, pritisk iz okolice (še posebno s strani STARŠEV!!) …
Torej mladi z negativnim pristopom odhajajo na mesto, kjer navadno preživijo čas med 8. in 15. uro – TO PA JE 7 UR NELAGODJA in nenehnega pogledovanja na uro, kdaj bo konec.
Začaran krog slabega počutja lahko vodi v duševne stiske, ki so v našem prostoru še vedno tabu teme in velikokrat diskreditirane, kar pušča na mladih umih korenite posledice, ki pa se nemalokrat manifestirajo tudi v fizični obliki.
Za vse (ne glede na starostno skupino) imam 5 nasvetov, ki pripomorejo k preventivni skrbi za lastno duševno zdravje:
– Če si cilje postavimo previsoko, nas lahko to po hitrem postopku pripelje do izgorelosti. Zelo pomembno je, da sami s seboj razčistimo, katere so naše prioritete in da od sebe ne pričakujemo perfekcije.
– Vsako živo bitje dela napake, zato spodrsljaji niso “bavbav”, ampak dragocene lekcije (če jih le tako vzamemo). Pomembno je, da napake sprejmemo, pomaga pa, če se na njih odzovemo pozitivno, npr. sama prakticiram, da kadar ga polomim, se namesto s slabo voljo, odzovem s smehom.
– Verjetno že obrabljena promocija, toda v kritičnih situacijah je pomembno, da ne pozabimo DIHATI! Kisik našim možganom omogoča hitrejše procesiranje, kar pa lahko vodi, da hitreje odkrijemo rešitev za našo težavo.
– V življenju naletimo na kopico ovir, ki pa so lahko na prvi pogled zastrašujoče. Zapomni si, da nobena stvar ni nerešljiva, ampak delaj v svojem tempu! Velikokrat se nam zazdi, da bi morali storiti več, ali si upati več, kar pa nima nujno pozitivnega rezultata.
– Še zadnji nasvet, ki pa je najpomembnejši, je KOMUNIKACIJA! Težko je spregovoriti o težavah, s katerimi se soočamo, prav zaradi prevladujočega individualizma in konstantnega “tekmovanja”, ki se pojavljata v sodobni zahodni družbi. Priznati, da imaš težavo, ne pomeni, da družbi predstavljaš breme! Če nimaš podpore s strani staršev/skrbnikov/odgovorne osebe, ti svetujem, da pomoč poiščeš izven kroga znancev. Sovrstniki včasih niso najbolj primerni za reševanje kompleksnih težav, zaradi pomanjkanja izkušenj in podajanja subjektivnega mnenja. Morda ti bo lažje o svojih težavah govoriti s kakšnim mladinskim delavcem/-ko oz. svetovalcem/-ko.
Duševno zdravje ni vidno s prostim očesom, vendar nosi zelo očitne posledice in to ne zgolj na fizični ravni, ampak tudi na nadaljnem razpletu glede naših odločitev, seveda tudi kasneje v življenju. Če imaš stiske, to NIKAKOR ne pomeni, da si čudak, temveč predstavlja zelo naravni odziv, ki ti sporoča, da se zaradi nečesa ne počutiš dobro.
Besedna zveza: “Poskrbi za svoje zdravje,” še ne pomeni, da moraš vsak dan jesti jabolčka. 🙂
Prvi koraki so navadno najtežji in absolutno pri tem ne potrebuješ biti sam-a. In zares verjemi … nisi!
Avtorica: Ana Pokovec, sociologinja, članica projektne ekipe 10 ključnih stvari
