Vedno pridemo do konca nekega izobraževanja. Bodisi do mature ali do diplome. Kaj se zgodi? Zgodi se, da ostanemo na mrtvi točki in se ne znamo premakniti naprej.
Kako naj grem iz škatle?
Mogoče bolj preprosto, kot se zdi na prvi pogled!
Sem večna avanturistka, večni optimist, večni iskalec novih izivov, 27 letna talentirana ovnica. V prvi vrsti hči dveh čudovitih staršev, prijateljica mnogim ljudem, po izobrazbi diplomantka upravnih ved. In aktivna iskalka zaposlitve.
Zakaj sem se odločila, da napišem tale blog? Preprosto, zato da vas »brcnem v rit« in vam povem, da ni vse tako črno – belo, kot se zdi.
Priznam, res je, da je trenutno v Sloveniji visoka stopnja brezposelnosti. Toda, se je kdo od vas kdaj vprašal, kaj bi spremenil na sebi, ali v okolju, kjer živi? Ne, kajne? Problem pri iskalcih zaposlitve je torej, da se iskanja lotevajo samo pasivno – čakajo, da se jim bo služba sama ponudila… Pa vas vprašam – zakaj bi se vedno vrteli kot mačka okoli kaše, ko pa je toliko veliko priložnosti, da se najdete v tem, kar je vaša strast?
Končaš šolo. Prideš do zaključka. Naredil sem maturo ali diplomiral sem. Kaj zdaj? Hmm, izgubil sem status, nimam službe. Kje naj dobim izkušnje, kako naj pridem do podjetja, ipd.? Taka vprašanja so se pojavljala tudi meni. zame je bila rešitev “skok v” prostovoljno delo. Ni mi žal za veliko opravljenih prostovoljnih ur, preposlušanih predavanj in srečanj z delodajalci.
Mlada, zagnana ekipa po ideji Žige Vavpotiča, je oblikovala projekt Simbioza – e pismena Slovenija, kjer smo prostovoljci učili starejše računalništva. Fenomenalen občutek. Huda trema na začetku, kar teklo je iz mene, še posebej zato, ker sem učila lastno mamo. Kljub temu mi je bilo to pozneje tudi v spodbudo, ker sem vedela, da me bo opozorila na napake in pohvalila dobro opravljeno delo. Sploh pa, ko vidiš ljudi, ki jih učiš, kako se jim iskrijo oči, si enostavno srečen, ker obstajaš!
V letu 2013 sem se pridružila Zavodu Nefiks, kjer sem pridobila veliko novih znanj ter spoznala mnogo novih obrazov. Rešila izziv 8 kratkih nalog in postala Nefiks Tutorka, kar pomeni, da lahko širim Nefiks in neformalno beleženje znanja. Sledilo je sodelovanje v nekaterih projektih, kot so: Karierni klubi (Poletni tabor Nefiks), Služba me ne išče (priporočam mladim do 30 let), Zaposlitveni torki in Podjetni petki, kjer spoznavaš delodajalce in njihov način dela v podjetju. Udeležila sem se tudi Debatne akademije v Kranjski Gori, kjer sem se naučila retorike in prvič tudi debatirala.
In zagotovo bi se našlo še kaj.
Dragi bralci, ne bojte se iskanja zaposlitve!. Oblikujte si akcijski načrt. Zaupala vam bom svojega!
- Ustvari uradno Facebook vizitko (npr. Erikine dogodivščine v iskanju zaposlitve)
- Ustvari si Twitter profil (sledi tiste ljudi, za katere veš, da ti lahko pomagajo in da ti prinašajo novice s področja, ki ga obvladajo in ga želiš obvladati tudi sam).
- Ustvari LinkedIn profil – včlani se v skupine iz področja, kjer želiš delati.
- Naredi video CV.
- Mreži se in ko se mrežiš ne pozabi na poslovno vizitko.
- Hodi po brezplačnih dogodkih: Študentska arena, Informativa, Festival Lupa, dogodki nevladnih organizacij.
- Razmišljaj, kaj bi si ti želel spremeniti v tvojem okolišu.
- Včlani se v društva, zavode, kjer se poistovestiš z njimi.
- Nikoli ne obupaj!
Kjerkoli se lahko pridružite in začnete delati tisto kar vas veseli. Ni dobro biti samo doma pred računalnikom in se smiliti samemu sebi ter reči: » Poslal sem prošnjo, sedaj bom pa čakal na odgovor«. Narobe. Pošljite prošnjo in poglejte še druge poti do te iste zaposlitve.
Pokažite kaj znate. Ne bojte se vprašati v podjetju, kjer bi radi delali, če se jim lahko predstavite. Če imate kakšen projekt, ki ste si ga zamislili in bi ga radi predstavili v podjetju, kjer želite delati, pojdite vprašat. Just do that.
Berite knjige kot npr. dela Petre Škarja: Česar nas niso naučili v šolah in Ameriški milijonarji so spregovorili, kjer na konkretnih primerih pojasni svoji podjetniško pot. Ali pa knjigi Delaj Vitko – Socialno podjetništvo in Rudi Kirar – Nevrološka motivacija. V knjigah lahko najdemo čudovito motivacijo, da sledimo svojim načrtom in svojim sanjam.
Imate prijatelje, ki podobno razmišljajo kot vi? Potem se prijavite na Start up Weekend in tam predstavite idejo. Preizkusite. Sama lahko povem, da sem bila na dveh Weekendih in sem se imela fenomenalno. Spoznala sem nove ljudi, vidila drugačno razmišljanje. Ne se bat. Pokažite se. Tudi če vam v ekipi kdaj ne gre.
Če se ne vidite v podjetju, kamor so vas poklicali na razgovor, se lepo zahvalite in pojdite naprej.
Začnite razmišljati tudi o svojem poslu – ugotovite v čem ste diamantni. Morda naredite spletno trgovino in v njej prodajaje vaše unikatne izdelke ali pa pridelke iz vaše njive. Lahko pišete blog in z njimi zaslužite. Potem je tu možnost, da ste virtualni asistent in podjetju pomagate od doma. Še in še je možnosti. Samo najdite tisto, ki vam res ustreza. Nikar na vrat na nos v posel. Iz lastnih izkušenj povem, da se zadeve potem ne iztečejo dobro.
Predvsem pa delajte s svojo glavo. In pametno.
