Koliko spodnjih izjav vam je znanih, koliko podobnih ste že slišali ali tudi sami izrekli?
Ne jokaj, fantki ne jokajo. Daj si malo ličil na obraz, pa boš takoj lepša. Ima punco, ampak to je le faza, prej ko slej si bo našla fanta. Geje se da s pravimi metodami prevzgojiti. A si moški ali nisi? Punčke ne sedijo z razkrečenimi nogami. Ah, to so samo fantje, saj veš, boys will be boys. Moški se starajo kot dobro vino. Žena ima vedno prav. To ni moj sin, moj sin ni gej. Ženskam je nakupovanje oblika sprostitve. Če se boš tako obnašala, te noben moški ne bo pogledal. Baba histerična. Pravi moški ne kaže svojih čustev. Joj, kako dobro zgledaš zdaj, ko si malo shujšala. Ženske so z Venere, moški pa z Marsa. Pridne punce ne delajo tega. Močni fantje ne delajo tega.
Kjerkoli spadamo v svet, kjer se zlijemo s kulturo okolice, kjerkoli ne izstopamo, tam imamo navadno največ slepih peg. Na področjih, kjer lahko delujemo (relativno) normalno, brez prevelikih odstopanj od delovanja ljudi okoli nas, se bomo zelo redko spraševali po tem, kaj pravzaprav počnemo. Spregledali bomo tudi potencialno nevarnost izjav, ki jih govorimo sebi in drugim.
Ljudje, ki se nikoli niso spraševali na primer o svoji spolni usmerjenosti, svojem spolu, načinu oblačenja in obnašanja, se nikoli tudi niso rabili spraševati o tem. Okolica jim ni nakazovala ali celo izrecno pokazala, da se obnašajo drugače, da kršijo uveljavljene norme, da nekaj ne delajo prav. Zato se jim tudi nikoli ni bilo potrebno ustaviti in premisliti, kaj se pravzaprav dogaja. Svet jih je sprejel, plavali so s tokom.
A vprašanje ostaja tudi, koliko ljudi se je pravzaprav „preprosto“ prenehalo spraševati. Če ostanemo pri spolu, koliko je žensk, ki so sprejele, da ženske pač nosijo visoke pete za posebne dogodke? Koliko je moških, ki so sprejeli, da ne smejo pokazati šibkosti pred drugimi ali še bolje sploh nikoli? Koliko je ljudi, ki so prilagodili svoje obnašanje, ker se nekaj pač (ne) spodobi? Ker se punčke ne jezijo, ker se punčke igrajo z barbikami in ker je za punčke seveda roza barva. Ker fantki ne smejo pokazati strahu, ker se fantki igrajo z avtomobilčki in ker za fantke pa roza barva seveda ni. Ker roza je le za geje, seveda.
Koliko žensk bi nosilo maskaro, če ne bi že vsaka ženska revija in širša kultura nasploh to obravnavala ne le kot normalno, ampak že skoraj nujno? Brez maskare še v trgovino ne grem. Brez nanosa vsaj enega sloja se počutim prav golo. Katere lepotne izdelke imate vedno s seboj v torbici in katere bi po vašem morala imeti vsaka ženska? To zadnje je redno postavljeno vprašanje ene izmed revij, ki ciljajo na žensko populacijo. In ne glede na to, da praktično čisto vsaka intervjuvanka pravi, da je najpomembnejša notranja lepota in to, kar človek izžareva, skoraj vsaka tudi poda seznam lepotilnih potrebščin, ki bi ji po njihovem morala imeti vsaka ženska. Je tukaj sploh prostor za žensko, ki se ne liči in lepotiči?
Koliko moških bi bilo bolj v stiku s svojimi čustvi in bi imelo manj agresivnih izpadov, če bi jih naučili, da so čustva OK, da je strah normalen in žalost tudi? Obstajajo le alfa samci, beta samci in omega samci. Če nisi alfa, nisi nič. Naj se stepejo, to je pač njihov način reševanja problemov. Moški so lovci. Sprašujemo se o porastu nasilja med mladimi fanti, grajamo spletne trole in skrajne desničarje, ki izražajo nasilna prepričanja, a hkrati pozabljamo, da ne družba ne šola ne data veliko na učenje ustrezne komunikacije in samorefleksije ter kritičnega premisleka, še posebej ne pri fantih.
Človeška vrsta obožuje predalčkanje in deljenje ljudi na skupine. Tako je svet lažje obvladljiv. Tako takoj vemo, kdo so naši in kdo ne. Tako takoj vemo, kako se pravilno obnašati, katera naša izjava bo požela odobravanje in katera privzdig obrvi. Svet delimo na moške in ženske in ves seksizem kot tudi vse zgornje izjave, mnoge na videz morda „neškodljive“, so odraz te delitve. Industrija diet, lepotna in kozmetična panoga, (romantični) filmi in knjige, revije za ženske in revije za moške, oglaševalska industrija in še mnogo drugih bajno profitira zaradi te delitve na stereotipno žensko in stereotipno moško. In mnogi to sprejemajo kot nekaj vsakdanjega, obenem pa se sprašujejo zakaj je toliko nasilja v družini, kako to, da mnogo mladih zboleva za anoreksijo in zakaj za vraga se toliko piše o feminizmu, a nimamo itak vsi enakih pravic?
Koliko ljudi bi na splošno živelo boljše in z manj omejitvami, če bi začeli bolj aktivno izpraševati svoja prepričanja, analizirati svoje vsakodnevne izjave ter razmišljati o tem, katera družbena merila potrebujejo prenovo? Kakšna bi bila sploh družba, kjer kupovanje oblačil ne bi bilo več omejeno z navidez trivialnim vprašanjem: Ali te hlače naredijo mojo rit debelo?
Maša Viršček, članica projektne ekipe 10 ključnih stvari
