Timsko delo je delo skupine ljudi, v kateri vsak posameznik prispeva svoje strokovno znanje in je odgovoren za svoje odločitve, ki so podrejene skupnemu cilju.
Zgradba tima: Glede na strokovnost, vlogo in naloge imajo člani v timu različne funkcije. Vodja tima organizira delo, motivira za delo, spodbuja h razmišljanju, izobraževanju itd. Koordinator povezuje različne člane in skrbi za usklajevanje nalog. Število mentorjev in izvajalcev je lahko zelo različno. Pomembno je, da so vloge posameznikov čim bolj natančno opredeljene oziroma, da so meje med posameznimi strokovnimi področji določno začrtane. Vendar pa naj bo vloga posameznega člana tima čim manj obremenjujoča za druge (čim manjši poudarek na status …). Vsak član tima vpliva na celoten tim s svojo osebnostjo, posebno z naslednjimi lastnostmi: osebna angažiranost, samodisciplina, fleksibilnost, voljo do učenja in poštevanjem mnenj drugih. Najmočnejši vpliv ima seveda vodja tima.
Na kratko povzemimo karakteristike …
Lastnosti dobrega vodje:
• pazljivo posluša kaj mu drugi govorijo,
• vedno drži dano besedo,
• daje razumljiva navodila,
• rad sprejema sugestije,
• pravilno ukrepa,
• zna oceniti sposobnosti delavcev,
• zna načrtovati delo
Lastnosti slabega vodje:
• se pogosto razburi,
• so njihova navodila nedotakljivi ukazi,
• se vedno z nekom prepirajo,
• prihajajo utrujeni na delo,
• imajo radi stališče >>velikega<< človeka
• so trmasti
Način timskega dela
Timsko delo naj bi potekalo v naslednjih fazah:
1. Identifikacija problema, postavitev cilja (pomembno je, da spoznajo problem in cilj vsi člani tima)
2. Določitev metode dela oziroma poti, ki pripelje do cilja
3. Sporna kontrola uspešnosti dela
4. Ugotavljanje končnega uspeha
Zelo znan model za razvoj timov je opisal Bruce Tuckman. Te faze nam pomagajo razumeti, kako se tim razvija ter kako se odnosi in sodelovanje med člani spreminjajo skozi čas.
Faze:
1. Oblikovanje (Forming) – Začetna faza, člani se spoznavajo. – Vljudna komunikacija, negotovost, potreba po vodstvu.
2. Viharjenje (Storming) – Pojav nesoglasij in konfliktov. – Borba za vloge, različna mnenja, napetosti.
3. Normiranje (Norming)- Vzpostavitev pravil in sodelovanja. – Boljše razumevanje, zaupanje, skupne norme.
4. Delovanje (Performing) – Učinkovito, usklajeno delovanje. – Jasne vloge, visoka produktivnost, sodelovanje.
5. Zaključevanje (Adjourning) – Tim se razide po doseženem cilju. – Refleksija, ponos, včasih tudi občutek izgube.
Zakaj Timsko delo?
Živimo v svetu, ki je čedalje bolj poln individualnosti in zaprtosti vase. Za vsakim kotičkom se skriva kakšna duša, ki poskuša ustvarjati sama. Tudi sam sem bil v takšnem obdobju in lahko rečem, da mi je to do določene točke celo ustrezalo, a sem kmalu spoznal koliko znanja, idej, uspeha in zabave se lahko razlije, ko se združi več glav skupaj.
In če se lahko navežem na mlajša leta pri šolskih projektih, športu in vseh ostalih popoldanskih aktivnostih, kjer smo vsi brez da bi se tega popolnoma zavedali delovali v timu. Vsak izmed nas je nekako iskal svojo vlogo, se preizkušal in večkrat tudi pri tem spotaknil. In s tem ni popolnoma nič narobe. Super je! Učenje!
Na kratko bi ti rad predstavil majhne prednosti timskega dela, ki skupaj pripeljejo do čudovitih rezultatov. Poleg tega, da imamo več idej in posledično več rezultatov, si delimo različne sposobnosti, ki se med seboj dopolnjujejo, kar pripelje do hitrejšega in učinkovitejšega dela. Timsko delo nam omogoča tudi učenje komunikacije in sodelovanja (odlični kompetenci), ki nam dajejo občutke pripadnosti in podpore.
A tudi tukaj ne gre brez manjših zapletov s katerimi smo se vsi srečali v timu. Začel bom z manjšimi konflikti, kjer se lahko zgodi da si gremo že vsi malo na živce, slabo organizacijo časa ki pripelje do tega, da ugotovimo, koliko so naši urniki v resnici napolnjeni. Zelo značilni sta še strah pred izražanjem mnenj in neenakosti v razporeditvi dela. Sam se najlažje poistovetim z izzivom slabe komunikacije, ko vsi želimo nekaj po svoje in na koncu se izgubimo v nejasnosti kdo imam kakšno nalogo in kaj kdo dela. Se tudi ti lahko poistovetiš?
Ljudje smo dokazano družbena bitja, zato pretirano poudarjanje individualizma v sodobni družbi – t. i. obdobje “vse se vrti okoli mene” – dolgoročno ne vodi k blaginji posameznika. Ko je posameznik prepuščen samemu sebi, se pogosteje sooča s strahovi, občutkom izoliranosti, povečano samokritičnostjo in psihosomatskimi težavami. Raziskave kažejo, da osamljenost ni zgolj neprijeten občutek, temveč tudi dejavnik, ki prispeva k večji obolevnosti in celo smrtnosti.
Čeprav je včasih težko najti ravnovesje med lastnimi potrebami in potrebami skupnosti, ostaja dejstvo, da brez kakovostnih medosebnih odnosov ne moremo polno zaživeti. Ko so ti odnosi konstruktivni – torej temeljijo na spoštovanju, enakopravnosti in medsebojni podpori – lahko vsak posameznik ohrani svojo individualnost in avtentičnost, hkrati pa prispeva k skupnemu cilju. Znotraj dobro organiziranih timov, kjer so cilji jasno postavljeni, vloge razporejene glede na kompetence in želje posameznikov ter kjer vlada odprta in spoštljiva komunikacija, lahko vsak član s svojimi znanji in veščinami pomembno sooblikuje skupni uspeh.
Takšno sodelovanje vodi v ustvarjanje nečesa večjega, kot bi lahko dosegel posameznik sam – vodi v sinergijo. Timsko delo zato velja za eno izmed najučinkovitejših oblik dela. Tudi kadar pride do konfliktov – kar je naravno in neizogibno – so ti lahko priložnost za rast in izboljšanje odnosov, če jih rešujemo na spoštljiv in odprt način. Pogosto so odnosi po uspešno razrešenem konfliktu še trdnejši in bolj povezani kot prej.
Če se lahko poistovetiš z mano, te z odprtimi rokami vabimo na delavnico Več glav več ve, kjer bomo skupaj na zanimive in zabavne načine gradili na tvojih plusih, ki jih boš lahko prispeval za boljši tim. Opuščali zmedo komunikacije in ostalih stvari, ki nas hecajo, da dosežemo čudovito dinamiko timskega dela.
Kot Posamezniki Smo Samo Kapljice, Skupaj Smo Ocean!:)
Avtor: Črt Širca, član ekipe 10 KS
