Velikokrat se zataknem pri tem, kaj pomeni ljubiti, koga sploh lahko ljubim in koga ne.
Velikokrat se spomnim otroških dni, ko sem se s prijatelji igral na dvorišču pred blokom. Bil sem brez skrbi, predstav … ampak sem samo bil.
Ljubil sem. Ljubil sem vse kar mi je prišlo na pot.
Seveda sem imel tudi trenutke, ko sem postal jezen ali žalosten, ampak sem tudi to sprejel z ljubeznijo in šel naprej. Sedaj, ko sem malo starejši sem opazil, kako razmišljam in postavljam meje, kaj je dobro in kaj slabo, kot da bi se naučil, da lahko ljubim samo dobro, slabeme pa naj se izogibam.
Na ta način sem kar veliko trpel. Nekega dne sem si rekel, da ne bom postavljal meja med dobrim in slabim, ampak bom sprejel vsako izkušnjo takšno kot je. Ne kot dobro, ne kot slabo, samo takšno kot je in jo bom ljubil.
Čez čas me je to pripeljalo do tega, da lahko ponovno ljubim vse v dejanskem stanju. Brez nekega pripisovanja izkušnji.
Sedaj ljubim celoto življenja in ne samo dela njega. Saj življenje bo vedno prineslo težke izzive in čudovite trenutke. Pomembno je, da ljubimo oboje.
Seveda se na trenutke tudi izgubim in pozabim.
Tudi to je v redu, človeška izkušnja pač, pomembno je da se spomnim in ljubim naprej.
Avtor: Črt Širca, član ekipe 10 KS