Čustva in čustvena inteligenca – kaj mi pravzaprav sporoča moje počutje?
Čustva so z nami vsak dan. Zjutraj smo lahko dobre volje, nato nas v šoli razveseli prijatelj, kasneje nas lahko razjezi neka pripomba, zvečer pa smo zaradi nečesa zaskrbljeni. Čustva se lahko hitro spreminjajo in včasih sploh ne razumemo, zakaj se počutimo tako, kot se.
Poznamo veliko različnih čustev: veselje, žalost, jezo, strah, presenečenje, sram, ponos, razočaranje, ljubosumje, navdušenje in še veliko drugih. Vsa so del človeške izkušnje.
Pogosto govorimo o »pozitivnih« in »negativnih« čustvih, vendar je koristneje razmišljati o prijetnih in neprijetnih čustvih. Tudi neprijetna čustva imajo lahko pomembno vlogo. Strah nas lahko opozori, da smo v situaciji, v kateri moramo biti previdni. Jeza nam lahko pokaže, da se nam zdi nekaj nepravično ali da je nekdo prestopil našo mejo. Žalost nam lahko pove, da smo nekaj izgubili ali da potrebujemo podporo.
Čustvo samo po sebi ni problem. Pomembno je, kaj naredimo z njim.
Tu pride do izraza čustvena inteligenca. To je sposobnost, da prepoznamo in razumemo svoja čustva, jih znamo na primeren način izraziti ter bolje razumemo tudi čustva drugih ljudi.
Predstavljajmo si, da dobiš slabšo oceno, kot si pričakoval. Prva reakcija je lahko jeza ali razočaranje. Morda pomisliš: »To je brezveze. Sploh se mi ne splača več učiti.«
Če znaš prepoznati svoje čustvo, lahko narediš korak naprej: »Razočaran sem, ker sem se učil in sem pričakoval boljši rezultat.« Ko čustvo poimenuješ, ga lahko začneš razumeti.
Nato se lahko vprašaš: »Kaj lahko naredim zdaj? Ali potrebujem pomoč? Ali lahko ugotovim, česa nisem razumel?«
Čustvena inteligenca ne pomeni, da nikoli ne izgubimo živcev ali da smo vedno mirni. Pomeni, da se učimo prepoznati trenutek, ko nas čustva močno prevzamejo, in poskusimo izbrati odziv, ki nam ne bo kasneje žal.
Pomemben del čustvene inteligence je tudi empatija – sposobnost, da poskušamo razumeti, kako se počuti nekdo drug.
Če je prijatelj nenadoma tiho, ga lahko vprašamo, ali je vse v redu. Ni pa nujno, da bo želel takoj govoriti. Včasih človek potrebuje samo občutek, da ga nekdo razume in da ni sam.
Prav tako ni treba vedno iskati rešitve za druge. Če nam nekdo pove, da ima slab dan, lahko namesto »Saj ni tako hudo« rečemo: »Razumem, da ti je težko. Če želiš, sem tukaj in te poslušam.«
Tudi pri čustvih je pomembno, da smo do sebe potrpežljivi. Ni nam treba vedeti, zakaj se počutimo slabo, takoj ko se to zgodi. Včasih potrebujemo nekaj časa, da ugotovimo, kaj se dogaja.
Čustva niso naš sovražnik. So nekakšna sporočila, ki nam lahko pomagajo razumeti sebe. Bolj ko jih spoznamo, lažje se odločamo, kako bomo nanje odgovorili.
Prisluhni si inn se sprejmi v polnosti!
Maja s projektno ekipo 10 KS
