Iskanje rešitev – majhni koraki štejejo
Ko se znajdemo pred težavo, se lahko hitro počutimo preobremenjene. Včasih je problem videti tako velik, da sploh ne vemo, kje začeti.
Morda se bliža pomemben test, doma je napeto, skregali smo se s prijateljem ali pa imamo občutek, da se je naenkrat nabralo preveč obveznosti.
Prva stvar, ki jo lahko naredimo, je, da se ustavimo.
Ko smo zelo čustveni, je težko mirno razmišljati. Zato je včasih koristno, da si vzamemo nekaj minut, zadihamo, se sprehodimo ali se umaknemo iz situacije. Ni treba, da problem rešimo v istem trenutku, ko smo najbolj jezni ali prestrašeni.
- Ustavi se in poglej, kaj se dogaja
Poskusimo čim bolj konkretno opisati problem.
Namesto: »Vse je narobe.«
lahko rečemo:
»Jutri imam test, še nisem predelal dveh poglavij in zaradi tega me skrbi.«
Ko problem konkretno opišemo, je pogosto videti nekoliko bolj obvladljiv.
- Loči tisto, na kar lahko vplivaš, od tistega, na kar ne moreš
Ne moremo nadzorovati vsega. Ne moremo odločati o tem, kaj si bodo drugi mislili, kako se bo nekdo odzval ali kaj se je že zgodilo.
Lahko pa vplivamo na svoje naslednje dejanje.
Če smo dobili slabo oceno, ne moremo spremeniti že napisane naloge. Lahko pa pogledamo, kaj smo naredili narobe, prosimo za razlago in se pripravimo na naslednji preizkus.
- Razmisli o več možnostih
Ko imamo problem, se včasih osredotočimo samo na eno rešitev. Pomaga, če jih poskusimo najti več.
Če nam je težko pri učenju, lahko na primer:
- prosimo sošolca za pomoč,
- vprašamo učitelja,
- si naredimo drugačen načrt učenja,
- razdelimo snov na manjše dele,
- si vzamemo kratke odmore,
- uporabimo drug način učenja.
Ni nujno, da bo prva rešitev popolna. Pomembno je, da imamo možnosti.
- Izberi en majhen korak
Velik problem je pogosto lažje obvladati, če ga razdelimo na manjše korake.
Če moraš pospraviti celo sobo, se lahko odločiš, da boš najprej pospravil mizo.
Če moraš prebrati veliko snovi, lahko začneš z eno stranjo.
Če se moraš z nekom pogovoriti o težavi, lahko najprej razmisliš, kaj mu želiš povedati.
Majhni koraki se morda zdijo nepomembni, vendar se iz njih lahko sestavi velika sprememba.
- Ne pozabi na druge ljudi
Ena največjih napak je lahko prepričanje, da moramo vse rešiti sami.
Včasih je najboljši prvi korak prav to, da nekomu povemo: »Ne vem, kako naj to rešim.«
To je lahko prijatelj, starš, sorodnik, učitelj, šolski svetovalni delavec ali druga odrasla oseba, ki ji zaupamo.
Ko težavo izgovorimo na glas, jo lahko vidimo drugače. Druga oseba nam lahko pomaga opaziti možnosti, na katere sami nismo pomislili.
In če prva rešitev ne deluje, to še ne pomeni, da smo neuspešni. Reševanje problemov je proces. Včasih moramo poskusiti več različnih pristopov.
Duševno zdravje torej ni nekaj, kar bi lahko »popravili« v enem dnevu. Je del našega življenja in se spreminja skupaj z nami.
Pomembno je, da se učimo prepoznavati svoja čustva, razumeti svoje misli, govoriti o svojih težavah in iskati rešitve, tudi kadar niso popolne.
Ni treba, da imamo vedno odgovor. Ni treba, da smo vedno mirni, samozavestni in motivirani. In ni treba, da vse naredimo sami.
Včasih je dovolj, da naredimo en majhen korak.
Ustavimo se.
Opazimo, kako se počutimo.
Poskusimo razumeti svoje misli.
Pogovorimo se z nekom.
Poiščimo možnost, ki jo lahko naredimo danes.
Skrb zase ni sebičnost. Je način, kako se učimo bolje razumeti sebe in graditi življenje, v katerem imamo prostor tudi za svoje počutje.
In na koncu je pomembno predvsem to, da se naučimo poslušati sebe.
Ni treba, da imamo vedno vse pod nadzorom. Ni treba, da smo vedno nasmejani, samozavestni in uspešni. Včasih bomo naredili napako. Včasih bomo rekli kaj, kar bomo kasneje obžalovali. Včasih bomo imeli slab dan in ne bomo niti vedeli, zakaj.
In to je v redu.
Pomembno je, da takrat ne pozabimo nase. Da si dovolimo občutiti, kar čutimo. Da se vprašamo, kaj se dogaja v naših mislih. Da poiščemo rešitev, tudi če je majhna. In predvsem, da vemo, da nam ni treba vsega reševati samim.
Morda se duševno zdravje sliši kot velika in zapletena tema, vendar se pogosto začne pri zelo preprostih vprašanjih:
Kako se danes počutim?
Kaj trenutno potrebujem?
Ali se lahko s kom pogovorim?
Kaj je en majhen korak, ki ga lahko naredim zase?
Včasih je odgovor na zadnje vprašanje zelo preprost. Pokliči prijatelja. Pojdi na sprehod. Odloži telefon. Poskrbi za počitek. Povej nekomu, da ti je težko. Prosi za pomoč.
Ni pomembno, da narediš vse naenkrat. Pomembno je, da začneš.
Tvoje misli, čustva in težave so del tvoje zgodbe – niso pa celotna zgodba o tem, kdo si.
Zato bodi do sebe nekoliko bolj prijazen. Tako kot bi bil do prijatelja, ki mu je težko. Poslušaj se, vzemi si čas in ne pozabi: tudi majhen korak naprej je še vedno korak naprej.
Maja s projektno ekipo 10 KS
