Kaj boš pa ti, ko boš velik? Verjetno je to eno bolj pogostih vprašanj, ki nam ga zastavljajo že od malih nog. Zdravnik, pilot, strojevodja, medicinska sestra, pek … (Zanimivo kako so majhni otroci navdušeni na poklici, ki se jih odrasli izogibamo, ampak to je že tema drugega bloga.) In to vprašanje se nato ponavlja skozi skoraj vse naše življenje, samo da spreminja svojo obliko: na katero srednjo šolo se boš vpisal? O kateri fakulteti razmišljaš? Kam boš šel v službo? Ampak, v bistvu imajo vsa ta vprašanja isto osnovno vprašanje: kaj te zanima, za kaj si poklican, kakšno je tvoje poslanstvo? Ah, poslanstvo…
No, pisanje definitivno ni moje poslanstvo. Vsaj če vzamem v obzir koliko časa že pišem tale blog. Ali pa samo nisem preveč dobra v pisanju na temo. Kakorkoli. Na srečo sem že zgodaj vedela kaj me res zanima v življenju oz. kaj je moje poslanstvo, če se lahko tako izrazim. Ko danes razmišljam o tem, sem v bistvu res srečna, da me je že v osnovni šoli kemija popolnoma pritegnila in sem imela tako na koncu gimnazije le majhno dilemo med medicino in biokemijo, a se je tudi ta dilemica zelo hitro razblinila. Tako včasih težko razumem dileme prijateljev, ki ne vejo točno kaj in kako bi. In čeprav sem v prejšnjem stavku rekla, da sem srečna, da sem že zgodaj vedela kaj si želim v življenju početi, so verjetno tudi ljudje, ki se soočajo z dilemami lahko srečni. Dilema le pomeni, da so obdarjeni s številnimi talenti in da se morajo odločiti kaj točno si želijo in ugotoviti v čem so res naj najboljši. Ena stvar je absolutno sigurna: vsi s seboj na svet prinesemo množico talentov in na nas je, da jih odkrijemo in razvijamo. Predvsem pa, da ne dopustimo okolici, da jih zatrejo. Danes (no ja, mogoče je bilo to zmeraj tako) je namreč popularno, da se otroke usmerja v poklice, ki prinašajo zagotovljeno službo. Ampak, nihče ne more zagotoviti, da bodo točno ti poklici iskani tudi na koncu šolanja. In nič ne pomaga, da se izučiš za poklic v katerem nisi tako dober in v katerem ne uživaš. Verjamem namreč, da se za sposobne ljudi vedno najde prostor.
Za kaj si torej poklican? Kakšne so tvoje sposobnosti? V čem zares uživaš? Verjetno je to eno najtežjih vprašanj otroških in najstniških let. Ne glede na to ali smo že od malega prepričani kaj je prava stvar za nas ali pa za to potrebujemo nekaj več časa, je pomembno le, da sledimo temu kar čutimo. In čeprav je ponavadi vredno poslušati tudi nasvete drugih, smo na koncu sami tisti, ki moramo živeti s pozitivnimi in negativnimi posledicami svojih dejanj in je zato prav, da delamo tisto kar nas resnično veseli.
