Seks — beseda, ki v otroštvu ne pomeni skoraj nič; v mladostništvu ti ob njej zardijo lička; kasneje, v odrasli dobi, pa nas spremlja na skoraj vsakem koraku: v provokativnih plakatih, kjer te z njih straši neobrita ženska, ali v pogovorih, kjer se najbolj opolzke besede izgovarjajo z lahkotnostjo, kot da gre za vreme. Seks postane nekakšna valuta, merilo, simbol sproščenosti ali napetosti, nekaj, kar naj bi vsi razumeli, a ga v resnici vsak doživlja popolnoma drugače.
Mladostniki se s spolnostjo srečujejo že zelo zgodaj, saj so informacije o njej danes izjemno dostopne in razširjene. Puberteta, obdobje telesnega in spolnega dozorevanja, se običajno začne pri dekletih med osmim in trinajstim letom, pri dečkih pa med devetim in štirinajstim letom. V tem času mladostniki dosežejo spolno zrelost in postanejo sposobni reprodukcije, vendar med biološko in psihosocialno spolno zrelostjo obstaja pomembna razlika. To, da telo dozori razmeroma zgodaj, še ne pomeni, da posameznik doseže tudi psihološko ali socialno zrelost; ti dve področji se razvijata postopoma in pogosto nastopita precej pozneje. Psihosocialna zrelost namreč vključuje odgovornost, sposobnost za čustveno intimnost, razumevanje odnosov ter sprejemanje posledic spolnega vedenja. Nanjo vpliva več dejavnikov, med katerimi ima ključno vlogo kakovostna spolna vzgoja — tako v primarnem okolju, kot je družina, kot tudi v sekundarnem, na primer v okviru šolskega sistema.
Spolna vzgoja?
Strokovnjaki ugotavljajo, da je pogled na spolnost zaradi večje dostopnosti pornografskih vsebin ter vse večjega vpliva medijev in različnih družbenih omrežij pogosto izkrivljen. Po nedavni raziskavi Fakultete za družbene vede je spletno pornografijo že gledalo 44 % osnovnošolskih najstnikov in 62 % srednješolcev. Seveda lahko prezgodnje izpostavljanje takšnim vsebinam negativno vpliva na dojemanje spolnosti, povzroči nerealna pričakovanja ter vodi vse do težav pri oblikovanju zdravih odnosov. Po podatkih raziskave, so številni mladi prejeli tudi spolne, gole ali razgaljene slike oziroma video posnetke druge osebe, kar je skrb vzbujajoče. Takšna dejanja hitro prerastejo v nadlegovanje, saj se telo spremeni v objekt, ki ga je mogoče izkoriščati ali deliti brez privolitve.
Se v takšnih situacijah mladi obrnejo na starše in se z njimi odkrito pogovarjajo o spolnosti? Podatki kažejo, da le približno tretjina poišče nasvet ali pogovor pri svojih starših.
Kako se spolna vzgoja izvaja v izobraževalnih institucijah, ki veljajo za sekundarna učna okolja?Top of FormBottom of Form V Sloveniji ne obstaja enoten (nacionalni) program za izvajanje spolne vzgoje, zato sta njena organizacija in izvedba prepuščeni posameznim šolam. Na večini osnovnih šol se spolna vzgoja pod nazivom Vzgoja za zdravje izvaja kot del medpredmetnega učnega načrta, in sicer v okviru biologije, gospodinjstva ter državljanske vzgoje in etike. Poučevanje je skromno in pomanjkljivo, saj zajema predvsem biološki vidik spolnosti, kot so genetika, hormoni, anatomija in kontracepcija, redko pa se o tej tematiki govori odkrito. Obenem ostajajo vprašanja spolne identitete, spolnih želja, razvijanje spolnih veščin in podobnih tem spregledana oziroma povsem izključena iz obravnave.
Po odgovore na internet
Nemalokrat se zato zgodi, da mladi odgovore poiščejo na internet, ki je postal ključen vir informacij. Brez predpostavljanja, da so lahko tamkajšnje vsebine zavajajoče; pogosto predstavljajo nerealno podobo spolnosti in prispevajo k širjenju številnih mitov. Zaskrbljujoča je tudi statistika o uporabi umetne inteligence med mladimi: ta namreč vse pogosteje nadomešča naravne pogovore in postaja skoraj prva izbira, ko iščejo odgovore. Umetna inteligenca prevzema vloge, ki so jih nekoč imeli starši, učitelji ali vrstniki, saj je vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju posameznika in pogosto služi kot nadomestek za osebne mentorje. Mladim ponuja odgovore na vprašanja, kot je na primer: Kaj je spolni odnos? Ob tem pa posreduje nejasne ali netočne informacije – denimo, da je lahko spolni odnos »polovičen«, čeprav penetracija kot takšna ne more biti delna: ali je prisotna, ali pa ni.
Odgovori niso vedno oddaljeni le klik z miško, čeprav je razumljivo, da je govorjenje o spolnosti v tem starostnem obdobju pogosto neprijetna stvar. Prav tako je razumljivo, da je lažje poiskati informacije na internetu ali v orodjih, kot je ChatGPT. Pa vendar je pri tem pomembno ohraniti kritičen pogled ter poiskati osebo, ki ji zaupaš in ki ti lahko potrdi ali ovrže trditve, ki jih najdeš na spletu. Tako, kot smo ljudje zmotljivi, je lahko tudi internet.
Avtorica: Manca Vertačnik, članica ekipe 10 KS
