Ena ključnih značilnosti sodobnega časa je izjemno hiter razvoj digitalnih komunikacijskih tehnologij in družbenih medijev, ki so korenito preoblikovali naš način ustvarjanja, širjenja in sprejemanja informacij. Ta napredek, kot vsi dosedanji, prinaša tako prednosti kot izzive. Po eni strani nam je omogočil lažji in širši dostop do znanja, po drugi strani pa odprl vrata širjenju dezinformacij, kar danes predstavlja resen družbeni in varnostni izziv.
Skoraj vsakdo se je že pri vsakodnevni uporabi tehnologije, kot sta računalnik ali pametni telefon, srečal z dezinformacijami oziroma napačnimi informacijami, katerih namen je zavestno zavajanje. Ob tem se poraja vprašanje, ali jih je znal prepoznati in kritično ovrednotiti. Odkrivanje neresnic je namreč izjemno zahtevno – težko je ločiti že med nenamerno netočnimi vsebinami in tistimi, ki so namenoma manipulativne. Dodatno kompleksnost pa prinaša hiter razvoj zavajajočih taktik, ki spremljajo tehnološki napredek. Med takšne primere sodijo globoki ponaredki (t. i. deepfake), besedila, ustvarjena z umetno inteligenco, ki postajajo vse bolj prepričljiva in pogosto skoraj nerazločljiva od resničnih vsebin.
Posebej ranljive na tem področju so mlajše generacije, med katere spada tudi generacija Z. Ti mladi posamezniki, rojeni v digitalno okolje, se vsakodnevno srečujejo z množico informacij, ne da bi znali razpolagati z orodji za njihovo ustrezno presojo.
Mladi in mediji
Znanstvena monografija Mediji in mladi (2025) opozarja, da osnovnošolci in dijaki vsak dan preživijo več ur na svojih pametnih telefonih, ki zanje predstavljajo stičišče vsakodnevnih praks, odnosov, izkušenj, spominov in želja. Prek digitalnih naprav in družbenih platform, ki jih uporabljajo za komunikacijo, izražanje mnenj ter oblikovanje identitete, se intenzivno vključujejo v digitalno okolje.
Raziskava ugotavlja, da družbena omrežja uporablja kar 96 % osnovnošolcev med 11 in 15 leti ter 98 % dijakov med 14 in 19 leti. Najpogostejše aktivnosti na teh omrežjih vključujejo poslušanje glasbe, klepetanje in izmenjavo sporočil. Poleg tega pa služijo tudi kot pomemben vir informacij – dnevno to velja za dobro tretjino, tedensko pa dve tretjini mladih.
Težava zanesljivosti virov
Med preferenčne platforme mladi umeščajo Instagram, YouTube, Snapchat in TikTok. Prav slednji pa je, po podatkih Reutersovega poročila o digitalnih novicah iz leta 2024, eden izmed glavnih virov napačnih informacij, kar 27 odstotkov uporabnikov Tiktoka namreč težko prepozna goljufivo vsebino. Podobno skrb vzbujajo spremembe pri preverjanju dejstev na drugih platformah – podjetje Meta (lastnica Instagrama), je denimo uvedla opombe skupnosti in spremenila sistem preverjanje dejstev, ki pa se – podobno kot na omrežju X – pogosto izkažejo za nezanesljive ali celo zavajajoče.
Kako se torej zaščititi pred dezinformacijami?
Dezinformacije so pogosto čustveno nabite in zasnovane z namenom sprožanja strahu, jeze ali razdora. Zaradi algoritmičnega delovanja družbenih omrežij se širijo izjemno hitro in so pogosto težko obvladljive. Ključni odgovor na ta izziv je krepitev medijske in informacijske pismenosti, ki omogoča posameznikom, da informacije sprejemajo, razumejo, analizirajo in tudi sami ustvarjajo na odgovoren način.
Medijska pismenost pomeni:
- Razvijanje kritične presoje – znati prepoznati, analizirati in oceniti različne oblike medijskih sporočil.
- Odgovorno ustvarjanje vsebin – biti sposoben samostojno ustvarjati in deliti vsebine ter se zavedati etičnih in pravnih posledic.
- Zavedanje vpliva medijev – interpretirati najrazličnejša sporočila ter postavljati prava vprašanja o tem, kaj gledaš, bereš ali poslušaš
- Obvladovanje digitalnih orodij – učinkovito in varno uporabljati digitalne tehnologije ter prepoznati njihove pasti.
- Samostojno iskanje informacij – znati poiskati relevantne in zanesljive informacije ter presoditi njihovo verodostojnost.
Praktični koraki proti dezinformacijam
Evropski parlament je oblikoval deset ključnih priporočil za prepoznavanje in omejevanje širjenja dezinformacij, ki so v pomoč vsakomur:
Ostanite pozorni
Bodite pozorni na naslove, ki so zasnovani tako, da vzbudijo čim več odziva, ne da bi jim bila pomembna točnost. Poglejte si vsebino novic onkraj senzacionalističnih naslovov in dajte prednost vsebini pred vznemirljivostjo.
Naučite se dešifrirati dezinformacije
Eden najboljših načinov za prepoznavanje dezinformacij je pozornost do jezika, ki ga besedilo uporablja. Bodite previdni pri čustveno nabitih novicah – te so lahko del tujih vplivnostnih kampanj, katerih cilj je vplivati na javno mnenje. Zavajajoč jezik in nejasne trditve so prav tako pogosti načini zavajanja bralcev. Iščite jasne, čustveno nevtralne in z dokazi podprte informacije.
Preverite vire
Dajte prednost novicam verodostojnih medijev/virov z jasnimi uredniškimi praksami, še posebej v času okrepljenih tujih vplivov in dezinformacijskih kampanj, usmerjenih proti demokratičnim procesom.
Preverite dejstva
Sami naredite korak naprej in preverite točnost novice, preden jo delite naprej – še posebej na družbenih omrežjih, ki so ranljiva za manipulacijo. Pomagajte širiti članke, ki so jih preverile lokalne organizacije za preverjanje dejstev.
Navzkrižno preverite informacije
Zaradi verjetnosti uporabe prefinjenih dezinformacijskih taktik primerjajte novice iz več zanesljivih virov, da se zaščitite pred manipulacijami in lažnimi pripovedmi. Zavedajte se, da je širjenje dezinformacij pogosto rezultat usklajenih prizadevanj.
Dvakrat pomislite, preden delite
Razvijte navado, da se pred deljenjem vsebine ustavite – še posebej na družbenih omrežjih. Vzemite si trenutek, da pogledate onkraj naslova, podrobno preučite vsebino in ocenite verodostojnost vira.
Preučite fotografije in videe
Dezinformacije se pogosto širijo tudi prek večpredstavnostnih vsebin, ne le besedila. Bodite previdni, ko pri novicah naletite na slikovno gradivo – uporaba ponarejenih slik in videoposnetkov je pogosta taktika v dezinformacijskih kampanjah. Preverite pristnost in kontekst večpredstavnostnih vsebin.
Poučite se
Ostanite obveščeni o pogostih strategijah, ki se uporabljajo v kampanjah tujega vmešavanja in dezinformacij. Opremite se z znanjem, s katerim boste lahko prepoznali in zavrnili zavajajoče taktike. Na primer, preverjajte vsebine na specializiranih spletnih straneh za preverjanje dejstev:
– Stran Evropskega parlamenta o dezinformacijah
– Stran Evropske komisije o dezinformacijah
– Projektna skupina za vzhodno strateško komunikacijo pri Službi EU za zunanje delovanje
– Evropski observatorij za digitalne medije
– EU Disinfo Lab
Spodbujajte kritično razmišljanje
Spodbujajte kulturo kritičnega razmišljanja in medijske pismenosti v svoji skupnosti, da okrepite odpornost proti dezinformacijam. Podpirajte zdravo skepso in samostojno preverjanje informacij, da zmanjšate vpliv manipulativnih pripovedi.
Prijavite sumljivo vsebino
Aktivno prijavljajte primere dezinformacij in sovražnega govora pristojnim organom ali platformam.
Znanje je moč
Živimo v svetu, kjer nas informacije dosegajo na vsakem koraku. Nove tehnologije in mediji močno vplivajo na sodobne generacije, predvsem mlade, ter oblikujejo način, kako razmišljamo, čutimo in delujemo. A to ne pomeni, da se moramo prepustiti njihovemu vplivu brez premisleka ali odgovornosti. Čeprav smo neizogibno del digitalnega sveta, ga lahko z razvitim znanjem in medijsko pismenostjo spremenimo v prostor raznolikosti, ustvarjalnosti in možnosti. V poplavi podatkov in vsebin nas lahko pred zavajanjem, manipulacijo in izgubo občutka za resnico zaščiti le eno – znanje. In prav to znanje je naša najmočnejša obramba v digitalni dobi.
Avtorica: Manca Vertačnik, članica projekta 10 KS
