Učenje je nekaj, kar nas spremlja od našega rojstva pa vse do profesionalnega razvoja in še dlje. Tudi če tega nočemo, se naši možgani in psiha vsakodnevno razvijajo in spreminjajo. Če na to pogledamo s pozitivne strani, je to pravzaprav super.
V nadaljevanju bom z vami podelil informacije o učenju, ki so ključne, da je učenje lahko zabavno, zanimivo in učinkovito. Sprehodili se bomo čez delovanje spomina, pomen motivacije in čustev na učenje, postavljanje ciljev ter tehnike za uspešno učenje. Sam si želim, da bi vse to poznal že prej in si s tem prihranil veliko stresnih in neprespanih noči.
Učenje učenja – kompetenca, ki jo je treba osvojiti
Učenje je veščina, ki jo je potrebno razviti. Sestavljena je iz:
- Organiziranja in usmerjanja lastnega učenja(npr. v ponedeljek in torek se bom učil astronomijo po 1h)
- Učinkovitega upravljanja s časom(med učenjem ne bom uporabljal telefona, ampak bom ostal zbran)
- Pridobivanja, elaboracije ter vrednotenja novega znanja(učim se iz zanesljivih virov – učbenik, poglobim se v informacije ter svoje znanje tudi preverim)
- Uporabe novega znanja in spretnosti v različnih situacijah(znanje astronomije delim v šoli in z ostalimi, ko skupaj opazujemo zvezde)Kako deluje spomin?Informacija potuje čez trenutni/delovni spomin v kratkotrajni in na koncu v dolgotrajni, kjer se ohrani v mrežo spominov, če jo dovolj obnavljamo.
Vse informacije pridobimo preko čutil: vid, sluh, tip, vonj, okus. Trenutni spomin ima zelo velik razpon, koliko informacij predeluje naenkrat. Vse, kar okušamo, vidimo, slišimo, tipamo, vonjamo, predstavlja realnost okoli nas. Zato pravimo, da nam trenutni spomin povezuje informacije v skupno sliko. Traja pa samo 3–4 sekunde.
Primer: Prijatelj ti pove svojo telefonsko številko. Informacija ti ostane v spominu približno 3 sekunde, nato izgine, če ji ne posvetimo pozornosti.
Če informacijo ponavljamo, preide v kratkotrajni spomin, kjer dobi pomen in se poveže z informacijami iz spomina.
Primer: Odločiš se, da si boš številko zapomnil, zato jo ponavljaš naglas ali v mislih. Tako informacija ostane v spominu približno 30 sekund.
Informacije, ki jih ponavljamo večkrat, preidejo v dolgotrajni spomin, kjer so shranjene vse naše izkušnje, dogodki, informacije, veščine, čustva, predstave, pomeni besed …
Primer: Ko številko večkrat uporabljaš, npr. jo zapišeš ali kličeš prijatelja, informacija preide v dolgotrajni spomin.
Učni stili
Poznavanje svojega učnega stila lahko pomaga, da se informacija hitreje prenese v dolgotrajni spomin in tam tudi ostane. Poznamo tri učne stile:
- Vidni: Najbolj si zapomnijo, če informacije vidijo.(npr. na listu vidi načrt, kako sestaviti lesen avto)
- Slušni: Najbolj si zapomnijo, če slišijo(npr. načrt, kako sestaviti lesen avto, sliši)
- Kinestetični: Najbolj si zapomnijo, če naredijo sami in se ob tem premikajo.(npr. posamezne dele primejo v roke, začutijo njihovo obliko in poskušajo razumeti, kam spadajo)
Vsi ljudje smo kombinacija vseh treh, a eden prevladuje. To pomeni, da si na ta način informacije lažje zapomnimo.
Kako ugotoviti svoj stil:
Opazuj se pri učenju in raziskuj med različnimi stili:
- beri naglas (slušni),
- uporabljaj barve in ustvarjaj miselne vzorce (vidni),
- poskušaj uporabljati različne predmete in se ob tem premikaj (kinestetični).
Obstaja tudi zanimiv VARK vprašalnik, ki te na podlagi odgovorov približa učnemu stilu.
Pomen motivacije
Motivacija je ključnega pomena pri učenju, še posebej, ko razumemo, kako deluje, in jo lahko uporabimo v svojo korist.
Ločimo med notranjo in zunanjo motivacijo:
- Notranja motivacija: povezana z našimi vrednotami, željami, cilji.(npr. učil se bom psihologijo, ker si želim pomagati ljudem – to mi veliko pomeni)
- Zunanja motivacija: spodbude prihajajo od zunanjih dejavnikov.Večinoma deluje na principu, ali lovimo užitek ali se izogibamo bolečini.(npr. če bi dobil petico iz biologije, bi starši kupili letalsko karto – lovim užitek. Če bi dobil eno, bi občutil jezo staršev – izogibam se bolečini)
Ob motivacijo so pomembna tudi čustva, ki jih čutimo do predmeta, učitelja … Bolj ko smo v pozitivnem čustvenem stanju, lažje si bomo zapomnili informacije. Hkrati pa premočna čustva lahko motijo koncentracijo.
Zakaj je postavljanje ciljev pomembno?
Ko si postavimo cilj, usmerimo svojo energijo in pozornost v njegovo uresničitev. Cilji delujejo kot smernice, da ne zaidemo in ne porabimo preveč časa.
SMART GOALS:
- Specific (specifičen)
- Measurable (merljiv)
- Achievable (dosegljiv)
- Relevant (ustrezen)
- Time-Bound (časovno omejen)
Primer:
Namesto: “Naslednji teden začnem z učenjem.”
Boljši cilj: “Vsak ponedeljek, sredo in četrtek do testa se bom učil vsaj 2h, predelal vsaj 5 poglavij na teden in med učenjem odstranil vse motilce.”
Tehnike učenja
1. Praksa priklica
Vaja priklica temelji na poznejšem pomnjenju. Priklic odgovora na vprašanje izboljša učenje bolj kot samo iskanje odgovora v učbeniku.
Načini:
1.1 Preizkusi znanja: preizkusi se, ne da bi gledal v zapiske.
1.2 Ustvarjanje vprašanj: bodi svoj učitelj in ustvarjaj vprašanja, ki bi bila na testu.
1.3 Uporaba kartic: zapiši odgovor, preveri in ne obračaj prezgodaj.
2. Razporejena (porazdeljena) praksa
- Študiraj dlje časa in v razporejenih intervalih.
- Ko možgani skoraj pozabijo snov, se bolj trudijo priklicati informacije.
- Razporejena praksa gradi povezave med idejami in omogoča lažji priklic znanja.
- dan: Naučite se snovi v razredu.
- dan: Ponovno preučite in ponovite.
- dan: Ponovno preučite in ponovite.
Po enem tednu: Ponovno preučite in ponovite.Po dveh tednih: Ponovno preučite in ponovite.
3. Feynmanova tehnika
Pomaga hitro razumeti koncept s preprostim razlaganjem.
Koraki:
- Napiši predmet ali koncept na vrh lista in zapiši vse, kar veš
- Razloži v lastnih besedah, kot da učiš nekoga brez osnovnega znanja (ELI5).
- Preveri in dopolni, kjer si se zmotil.
- Preoblikuj tehnične izraze v preproste besede in ponovno preglej.
Želim si, da dane informacije lahko izboljšajo In popestrijo vaše učenje.
Avtor: Črt Širca, član ekipe 10 KS
