Vsakodnevne vloge od nas zahtevajo hitro menjanje družbenih identitet. Ponekod moramo biti profesionalni, zadržani, drugod ljubeči, skrbni, odprti, strpni in vselej odgovorni pa še nasmejani. Igra vsakodnevnih vlog včasih postane povsem nezavedna, potem pa lahko kar na enkrat in »bum« nepričakovan izpad »superčloveka« in ravno tistega, najbolj super, najbolj »nakuliranega«, na videz sproščenega …
Vpeti smo namreč v vsakodnevna pričakovanja v vseh situacijah, pritiski po družbeni primernosti in mimikriji, pa so že povsem samoumevni.
Vse več je zaprtosti vase, individualizma, egoističnega zastopanja lastnih ciljev, brez globljih in refleksivnih pogledov. Pristni stik je zamenjala virtualna resničnost. Snovane sanje, so zamenjale hitre zadovoljitve, ki posameznika dolgoročno ne osrečijo. Vse bolj smo prepuščeni sebi, posledice dejanj so usmerjene v posameznika, izgublja se družbena podpora.
Normalni razvoj družbe, ali problem?
Ena največjih longitudinalnih raziskav v središče posameznikove sreče in zdravja umešča ravno pristen družben odnos. Dokazuje namreč, da socialno življenje nosi ogromen pomen za naše zdravje ter da osamljenost dobesedno ubija.
Dokazano je torej, da so posamezniki, ki so bolje povezani z ljudmi iz družine ali okolice, dejansko srečnejši, bolj zdravi (ne samo psihično, ampak tudi fizično), njihovi možgani delujejo bolje in dlje. V primeru, da je pri človeku, ki ima dobro utrjene in urejene družbene odnose, prisotna kakršna fizična bolečina, le-ta ne vpliva na njihovo razpoloženje. Takšni ljudje imajo dlje časa dober spomin. Še več: ljudje s kvalitetnimi družbenimi odnosi živijo dlje. V središču je zadovoljstvo posameznika z družbenimi odnosi, ključna pa je ravno kvaliteta.
Tako preprosto? Zakaj pa je včasih tako težko?
Ljudje pogosto iščemo hitre rešitve in vidne rezultate. Družbeni odnosi pa so trajajoči in veliko bolj kompleksni. Med seboj smo si različni in včasih drug drugega težko razumemo.
Kako se s tem spopasti?
Poskusimo izhajati iz osebe, kot enkratnega bitja, ki je rojeno z lastnim genskim zapisom, v svojevrstnih okoliščinah, socializiranega, vzgojenega v različnih smernicah … Če osnujemo pogled na posameznika kot nekaj edinstvenega, kot nekoga, ki ima pluse in minuse, je včasih nasmejan, kdaj pa ima slab dan in ga ne presojamo samo z lastnega vidika … In če se osredotočimo na njegove pozitivne lastnosti, na to, kaj lahko doprinese k ekipi, družbi, bomo lažje sprejeli tudi sebe in polepšali svoj in marsikateri vsakdan.
Odgovor je torej spoštovanje različnosti. Pot do uspeha so prosocialna vedenja, kot so: empatija, altruizem, pristna komunikacija, iskren odnos, raba čustvene inteligence.
Zakaj?
Ker se sreča nahaja v majhnih stvareh! Ravno majhne pa so stopinje do velikih uspehov!
In ne pozabite: ravno timsko delo je dokazano najbolj učinkovita varianta dela.
Torej: bodite spoštljivi, sklepajte kvalitetne odnose in nasmehnite se, kajti življenje je lepo!:)
Avtorica: Maja Dežman Sterle, magistrica sociologije kulture in vzgojiteljica predšolskih otrok
Literatura in viri:
Goffman, Erving. 1959. The Presentation of Self in Everyday Life. New York: Doubleday Anchor Books.
Smrke, Marjan. 2007. Družbena mimikrija. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
