„Spali bomo, ko bomo mrtvi!“ Pogosta mantra žurerjev, mladih in malo manj mladih, ki opredeljuje spanje kot nekaj nepomembnega, nekaj nadležnega. Nekaj, kar naj bi bilo sicer nujno, vendar bi raje videli, da ne bi bilo. Ker odžira čas za zabavo in ker bi večer raje posvetili dobri družbi ali igranju igric.
Žurerji niso edini, ki raje počnejo kaj drugega, kot spijo. V svetu, ki globoko ceni delo in zaposlenost, je spanje prej ovira, ki jo pač moramo nekako premagati. Če bi le imeli več ur v dnevu, bi lahko postorili še to in ono, se lotili še enega projekta in si naložili še kakšno obveznost. Morda bodo zaradi tega nadrejeni, učitelji, trenerji ali naši starši končno zadovoljni z nami, morda se bomo končno lahko začeli ceniti in morda bodo tako drugi opazili, kako zelo smo sposobni.
Ideal zaposlenosti (angl. busyness) je okužil marsikaterega, saj v mnogih kulturah predstavlja častno oznako nekoga, ki prispeva k skupnosti, ki je produktiven in ima zato neko vrednost. V slovenskem prostoru je na primer znan pregovor: „Kdor ne dela, naj ne je.“ Sodoben svet zahteva od nas vedno več. Treba je biti zaposlen za polni čas in redno hoditi v šolo ter na vse hobije, treba je imeti zdravo partnersko vezo in si vzeti čas za drug drugega, za družino in otroke, za prijatelje in sprehod psa, kuhanje obrokov ter zbiranje točk za vpis, in morda občasno tudi za skrb zase, ki vsekakor ne bi škodila, povrhu pa še za redno meditacijo, ki naj bi nam pomagala pri obvladovanju nenehnih zahtev in nalog, ki se nikoli ne končajo.
Psihologi so opazili zanimiv pojav, ki v angleščini sliši na ime „revenge bedtime procrastination”. Zaradi preobilice zahtev čez dan, mnogi zaposleni odrasli pa tudi mladi, ki so prezaposleni s šolskimi in obšolskimi obveznostmi, gledajo televizijo globoko v noč, ostajajo pokonci in pregledujejo družbena omrežja, ker čez dan niso imeli dovolj časa zase in za sprostitev. In dejstvo, da je naslednji dan treba zgodaj vstati, ni dovolj dobra motivacija, da bi se odpravili spat. Pomanjkanje časa zase pa ni edini razlog, gre tudi za pomanjkanje kontrole nad lastnim časom čez dan, zato ljudje zavestno ostajajo dolgo pokonci, saj s tem zopet dobijo občutek, da imajo nadzor nad svojim lastnim življenjem. In čeprav pri tem trpi njihovo spanje.
V resnici pa je prvotna mantra na začetku tega zapisa napačna. Pravilno bi bilo: „Mrtvi bomo, če ne bomo spali.“ Spanje je eden izmed temeljnih stebrov dobrega počutja, zdravja in kakovostnega življenja na splošno. Med preostale stebre različni strokovnjaki pogosto uvrščajo še način prehrane, gibanje in skrb zase. V zadnjo kategorijo lahko pravzaprav vključimo marsikaj, od prakticiranja raznih tehnik pomirjanja do druženja z ljubljenimi osebami. A ne glede na to, da ima na primer način prehranjevanja velik vpliv na naše mentalno počutje in zdravje metabolizma in da je gibanje neverjetno pomembno za izločanje določenih hormonov in celotno ravnovesje telesa in duha, spanje ostaja alfa in omega vsega.
Kdaj pa kdaj zaradi pomanjkanja časa morda ne bomo šli na sprehod ali telovadili, kdaj pa kdaj si bomo privoščili hitro hrano in ne bomo pojedli zelene solate, kdaj pa kdaj bomo tudi šli tudi pozno spat, ker se želimo družiti ali iti na koncert. Vse je v redu s tem. Vendar je vseeno dobro vedeti, da nam bo veliko bolj dišala sladka in hitra hrana prav po neprespani noči. Veliko težje se bomo motivirali za gibanje, če nismo dobro spali. Pojavile se bodo težave s koncentracijo in uravnavanjem čustev, kar pomeni, da imamo s tem tudi veliko večjo možnost za slabo voljo, pojav tečnobe in posledično manj potrpljenja. Zaradi pomanjkanja spanja se hitreje zapletemo v prepire, naše rane se celijo počasneje, slabša se pomnjenje. Medtem ko je količina potrebnega spanja odvisna od posameznika, so tudi ljudje, ki lažje prenašajo posledice neprespanosti. Čeprav jim morda kdo to zavida, je potrebno poudariti, da je kronično pomanjkanje spanja povezano s celo vrsto zdravstvenih težav. Raziskave namreč vzpostavljajo vse več povezav med pomanjkanjem spanja (in spalnimi boleznimi, kot je npr. nespečnost) ter boleznimi srca (1), demenco (2), depresijo (3) itd.
Avtorica: Maša Viršček, članica ekipe 10KS
(1) https://www.nih.gov/news-events/nih-research-matters/how-disrupted-sleep-may-lead-heart-disease
(2) https://www.webmd.com/sleep-disorders/sleep-dementia
(3) https://www.psychologytoday.com/intl/blog/some-assembly-required/202403/sleep-and-mental-health-8-findings-and-7-recommendations
