Duševno zdravje je pomemben element zdravja kot celote. Pravzaprav so psihološki, fizični pa tudi družbeni vidiki prepleteni tesneje, kot se ti morda na prvi pogled dozdeva.
Ker se v družbi vse bolj zavedamo, da je duševno zdravje pomembna vrednota, iščemo različne možne poti, kako nanj učinkovito vplivati. Gibanje je med tistimi dejavniki, ki na to zelo pomembno vplivajo.
Potreba po gibanju namreč sodi med eno najpomembnejših človekovih potreb, kljub temu pa jo socializacijske smernice sodobne družbe začno zelo kmalu »ubijati«, že takoj ob vstopu otroka v osnovno šolo. Vse poteka v skladu s potrebami sodobne družbe, ki rabi mirne, sedeče pisarniške delavce, ki bodo brez pretiranega upiranja opravljali delo, ki jim narekujejo delodajalci! Pa tako početje vodilnim zares prinese profit? Odgovor je: NE!
Neredno gibanje namreč pomeni slabšo prepojenost telesa s kisikom, to povzroči slabše delovanje možganov, posledično produktivnost upade! Z leti ljudje utrpijo različne poškodbe, prebolijo različne bolezni, »prislužijo« si še kakšno kronično nenalezljivo bolezen … Vse to ne koristi duševni stabilnosti, prav tako pa upade tudi raven splošne energije.
Potencialno poimenovanje tega pojava? »Zombijada«?! Ljudje postanejo hodeči zombiji, ki brezglavo blodijo po okolici in sami sebe prepričujejo o tem, da je tako treba, ker delo krepi in osmišlja človeka! Da, ampak kakšno je to delo in v kolikšni meri je skladno z dejstvom, da smo ljudje ustvarjeni za gibanje?
Kot zatrjujejo športni psihologi, ravno gibanje ustvarja ravnovesje med posameznikovimi vsakodnevnimi obveznostmi, delovnimi obremenitvami in večrazsežno naravo človeka, zato ugodno vpliva tudi na duševnost. Zato rekreacija pozitivno vpliva na stres, samopodobo, čustva in razpoloženjska stanja, na motivacijo in celo na osebne lastnosti, na osebnost posameznika.
Učinki gibanja so zelo pomembni in ni jih malo. Med neposredne tako štejemo vse pozitivne učinke na telesno zdravje, na potrošnjo energije, na oblikovanje telesa, širše gledano pa telesna aktivnost močno vpliva na socializacijske prvine, življenjski stil, zmanjšanje anksioznosti in stresa, depresivnosti in drugih negativnih emocij.
Kot kažejo različne raziskave, je telesna aktivnost pomembna tudi za razvoj vztrajnosti. Gibanje vpliva tudi na boljše samovrednotenje. Če upoštevamo še vpliv na socialne veščine, torej družabni moment, lahko rečemo, da se telesna aktivnost vsekakor izrazi v boljši kvaliteti življenja posameznika.
Telesno in duševno zdrav človek je tako mnogo bolje pripravljen za vsakodnevno soočanje s stresom. Ljudje, ki se ne gibajo ali se gibajo pomanjkljivo, imajo dokazano slabše zdravje, splošno počutje, slabša razpoloženjska stanja, intenzivneje doživljajo negativne in stresne dogodke ter so splošno bolj nagnjeni k depresiji in anksioznosti.
Tako lahko zaključimo, da gibanje (poleg dobrega počutja in funkcionalnosti, beri: zdrav duh v zdravem telesu) poveča sposobnosti samoregulacije in samokontrole, povečuje emocionalno trdnost, odpornost na negativen stres. Vse to pripomore k boljšemu duševnemu zdravju in večji samozavesti. Krog učinkov se nepretrgano sklene, notranja moč, ogenj, ki nas žene v življenju, pa se okrepi.
Zato čop čop, akcija!
Kaj še čakaš, pojdi ven, na sonce, v park, ob vodo ali v telovadnico! Sprehodi se, rolaj, teči, odkrivaj lepote gibanja. Sam/-a ali v dobri družbi sosedov, znancev, prijateljev, kosmatincev … Pa Carpe diem – zaužij dan! V polnosti!
Avtorica: Maja Dežman Sterle, vodja projekta 10 KS, mladinska delavka, sociologinja in trenerka
