Čuječnost (ang. mindfulness) je način zavedanja svojega doživljanja, ki ga spremlja odnos sprejemanja, odprtosti in radovednosti. Čuječnost je vadba, je način bivanja, raziskovanje uma in ni le dobra ideja ali pametna tehnika. Stara je več tisoč let in jo pogosto omenjajo kot jedro budistične meditacije. Ko smo čuječi, je naša pozornost usmerjena na trenutno izkušnjo, kot se poraja tukaj in zdaj. Zavedamo se svojih misli, čustev, telesnih občutkov in namer ter zunanjega dogajanja.
Pogosta predstava o meditaciji je sedenje s prekrižanimi nogami na prelepih krajih, kot prikazujejo slike v raznih revijah, reklamah. Čuječnost in z njo tesno povezano meditacijo lahko vadimo kjerkoli in kadarkoli (na vlaku, ko čakamo v vrsti v trgovini, med hojo …).
S čuječnostjo razvijamo drugačen odnos do misli, kjer prepoznavamo “misli kot dogodke, ki pridejo in grejo”. Posameznik se tako uči, kako pozornost preusmerjati od vsebine misli k procesu njihovega nastajanja in izginjanja. Čuječnost oz. meditacija ne vključuje odrivanja misli stran ali izolacije od misli, da bi utišali svoj um. Ne želimo in ne moremo ustaviti misli, ki prihajajo v naše polje zavedanja, bistvo je preprosto v tem, da jim dajemo prostor in jih opazujemo – dovolimo jim, da so takšne, kot so. Dihanje je sidro za opazovanje, ki nas opominja, da ostajamo prisotni in nepresojajoči.
Čuječi odnos do doživljanja lahko dosežemo z nepresojanjem. Nepristransko opazovanje sedanjega trenutka, brez ocenjevanja in predalčkanja, kar naš um pogosto počne.
Meditacija ni religija. Čuječnost je preprosto metoda za urjenje uma. Praksa čuječnosti ne zahteva pripadnosti nobeni veri, vendar razvijanje pozitivnega odnosa sam s sabo s polnim zavedanjem svojega doživljanja.
