+386 40 505 103

Kjer je volja, tam je pot. Kjer je cilj, tam je … uspeh? Ključna stvar pri spremembi navad – dobro vzpostavljen sistem – 1. del

Mnogokrat slišimo, da je v življenju pomembno imeti cilje. Da vemo, kam želimo priti, si začrtamo, kje želimo biti. Veliki ali mali, če jih imamo dobro zastavljene, nam vlivajo voljo, da gremo naprej, se izboljšujemo. Ker so tako pomembni, se jim posveča precej pozornosti. Kolumne in članki razglabljajo o tem, da naj imamo svoje cilje kot vodilo vedno pred seboj, da naj jih od časa do časa preverimo in prevetrimo, razmislimo, koliko si jih sploh še želimo. Razglablja se o tem, ali je dobro imeti velikopotezne, nekoliko sanjaške cilje, ali so manjši in bolj realni boljši. Precej manj pa se govori o načinih, ki nam omogočajo njihov doseg. O vzpostavljanju sistemov, vsakodnevnem delu, o tem, kaj storiti, ko se rezultati še kar nočejo pokazati (namig: če nam je cilj še vedno pomemben in sistem še vedno relevanten – vztrajati).

10 ključnih stvari, ki te jih šola ne nauči je projekt Socialne akademije, ki se osredotoča ravno na to, kar pove že njegovo ime. Morda so nas v šoli naučili, da je potrebno pospraviti za sabo in opraviti svoje (domače) naloge, ni pa bilo razlage, kako naj to storimo. Kako naj nam pospravljanje in vestnost pri delu preideta v kri in postaneta naši navadi. Oziroma –splošneje – kako naj neki cilj pretvorimo v realnost.

 

Želim shujšati, želim imeti mišičast trebuh, želim jesti več zelenjave, želim redno telovaditi, želim, želim, želim … Na prvi pogled poklona vredne želje, ki jih ima marsikdo. Na drugi pogled prazne, saj so same po sebi le besede. Potrebno jih je podrobneje definirati. Pa začnimo z eno najbolj znanih tehnik postavljanja ciljev. SMART cilj je specifičen (S – angl. specific), merljiv (M – angl. measurable), dosegljiv (A – angl. attainable), ustrezen (R – angl. relevant) in časovno utemeljen (T – angl. time-oriented). Cilj, postavljen po metodi SMART, je pametno postavljen cilj. Še pametnejši sledi metodi SMARTER, kjer je še preverljiv (E – angl. evaluated) in zapisan (R – angl. recorded).

Torej, željo oblikujemo v določen in realističen cilj, ki ga lahko izmerimo. O njem se vprašamo s klasičnimi vprašanji – kaj, kdo, kdaj, kje, zakaj in kako, ga opredelimo v skladu s preostalimi zahtevami vsakdanjika ter določimo rok izpolnitve. Pri tem pomaga, če si svoj cilj še zapišemo na vidno mesto oz. v koledar. In želja se izpolni.

Če bi lahko s tako lahkoto spreminjali navade, ne bi bilo celotne »industrije« priročnikov za samopomoč, pa tudi osebnim trenerjem bi škripalo v poslu. V življenju je sicer velikokrat dobro imeti cilje, a brez konkretnega sistema, kako bomo do njih prišli, so ti le prazne besede na papirju.

James Clear, avtor nedavno izdane knjige Atomic Habits, svetuje, da za učinkovito spreminjanje navad postavimo cilje na stran in se namesto njim posvetimo sistemom. Cilji so rezultati, ki jih želimo doseči. Sistemi so načini in procesi, ki vodijo do teh rezultatov. Torej: športnikov cilj je sicer lahko zmaga na prvenstvu, njegov sistem pa je načrt vadbe in počitka, treninga pod vodstvom izkušenega trenerja, skrb za mentalno zdravje ipd. Pri tem Clear postavi zanimivo vprašanje: če bi ta športnik posvečal pozornost le svojemu treningu in se ne zmenil za zmago na prvenstvu, bi se rezultati še vedno pokazali? Ne bi s časom in trudom še vseeno postajal vse boljši?

Pri prevelikem osredotočanju na cilje avtor izpostavi štiri pasti:
1) Zmagovalci in poraženci imajo enake cilje.
Športniki, ki se udeležujejo tekmovanj, si večinoma želijo zmage. Dobitniki zlatih medalj so torej izpolnili svoj cilj. Preostali ga niso. Čeprav jim uvrstitev ni skupna, jim je skupna želja po prvem mestu. Če se posvetimo le zmagovalcem in jih poskušamo posnemati, lahko hitro spregledamo, kaj jih je zares pripeljalo do njihovega cilja. Če si uspešni in neuspešni ljudje delijo iste cilje, potem cilji ne morejo biti tisto, kar jih med seboj loči.
2) Dosežen cilj (še) ne pomeni stalne spremembe.
Razmetana soba, cilj – pospraviti jo. Recimo, da nam uspe to doseči, zdaj je soba urejena, a za koliko časa še? Če nadaljujemo s svojo navado puščanja umazanih krožnikov na mizi in nogavic na tleh, bo naš cilj dosežen le začasno. Razmetana soba je sindrom, naša navada puščanja krožnikov in nogavic pa vzrok. Če si želimo stalne spremembe – pospravljene sobe – bo potrebno osredotočiti se na vzrok. Potrebna bo sprememba sistema – krožniki po uporabi gredo takoj v pomivalni stroj, nogavice pa z nog v koš za perilo.

Želiš izvedeti več?
Našo stran obišči čez točno en teden???? …

Avtorica: Maša Viršček

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja