Duševno zdravje – kje se začne in kje konča?

07
Apr
2021
by maja
| Nerazvrščeno
No Comments.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) opredeli duševno zdravje kot tisto, ki omogoča posamezniku udejanjanje njegovih umskih in čustvenih zmožnosti ter mu omogoča, da najde in izpolni svojo vlogo v poklicnem, družbenem in zasebnem življenju.(1)

Opredelitev je več, saj je sama besedna zveza duševno zdravje zelo abstraktna in težko ulovljiva. Morda odsotnost konkretne in poenotene definicije ni tako slaba, kot se sliši, saj omogoča (do neke mere) vsakemu posamezniku, da si v svojem lastnem okviru opredeli, kje se njegovo duševno zdravje začne in kje konča.

Če izvzamemo resne motnje in bolezni, ki človeka delajo nevarnega sebi ali drugim oz. mu onemogočajo skrbeti zase, je včasih zelo težko potegniti mejo med boleznijo in zdravjem. Prvo, kdo je tisti, ki opredeli, kaj je zdravo in kaj ne? Vse prevečkrat je zdravje povezano ali z odsotnostjo bolezni oz. problema, ali pa preko nekih splošno sprejetih norm. Je tvoje vedenje v skladu z vedenjem večine? Je v skladu s splošno sprejetim strokovnim mnenjem, ki opredeljuje normalnost? Kaj pa, če ni? Svetovna zdravstvena organizacija je homoseksualnost opredeljevala za odklonsko, ki naj bi se odražala zaradi neke prikrite osebnostne motnje, vse do leta 1990 (z nekaj izjemami tudi po tem letu). (2) Ameriško psihiatrično združenje (APA) je homoseksualnost kot mentalno bolezen iz svojega Diagnostičnega in statističnega priročnika za duševne motnje (DSM) v celoti črtalo l. 1987. (3) Definicije in klasifikacije odklonskosti se še dandanes stalno spreminjajo.

Smo lahko duševno zdravi, če ugotovimo, da so naši možgani zelo občutljivi na zvok? Da ne prenašamo glasnih in še posebej nenadnih zvokov? Če živimo v okolju, kjer teh ni, ne bomo imeli težav. Če živimo v okolju, kjer so in kjer jih je veliko, se bodo zelo verjetno pokazale posledice. Okolje bo vplivalo na naše obnašanje. Lahko bo naša reakcija na glasen zvok, da si bomo pokrili ušesa. Lahko pa se bomo poskušali pomiriti na kakšen družbeno manj sprejemljiv način. Če se v hrupnem okolju ne moremo zbrati, je glede na definicijo NIJZ potencialno ogroženo naše duševno zdravje – ne moremo udejanjiti svojih umskih zmožnosti in tako izpolniti svoje vloge v (poklicnem) življenju. Pa je problem v nas ali okolici?

Odgovor ni enoznačen, saj je tudi družbeno pogojen. Se vam je že kdaj zgodilo, da so ljudje zasmehovali vaš življenjski slog? Ste kdaj slišali, da ste nori, niste pri zdravi pameti, ker nekaj počnete? Adrenalinski odvisnik, ki skače iz letal in se ukvarja z „norimi“ podvigi, je lahko po opisu nekoga „metalno bolan“, ker „tvega svoje življenje za neke kratke užitke“. Nekdo, ki ve, da mora imeti veliko časa zase, stran od drugih ljudi, da se počuti dobro, je lahko zasmehovan kot nesocialen. Seveda mnenje neke sosede ali komentatorja na družbenih omrežjih ni uradna oznaka, a v njem se vseeno odraža naše dojemanje: pravilno = zdravo, nepravilno = bolno.

Linja med zdravim, normalnim, sprejemljivim in boleznijo ter problemom je včasih zelo tanka. Velikokrat doživljanje in izkušnje nekoga drugega vrednotimo skozi prizmo lastnih izkušenj. Če imamo na splošno veliko energije in se ukvarjam z različnimi projekti, nam je težko razumeti nekoga, ki po službi pride domov in pade na kavč. Morda se nam zdi len, da zapravlja življenje. Pogosto sodimo namesto, da bi poskušali razumeti. Je oseba utrujena zaradi nekega telesnega vzroka? Morda je slabokrvna, morda je izgorela, morda je v službi tako stresno, da je po njej preprosto čisto izmozgana. Razlogov je lahko veliko in najverjetneje se med seboj prepletajo, kar še dodatno oteži njihovo prepoznavanje.

Uradna zdravniška diagnoza je lahko olajšanje ali ovira. Po eni strani nam na primer diagnosticirana depresija odpre možnost zdravljenja. Našemu počutju da oznako, ki olajša iskanje informacij, dostop do pomoči ter poda razlog, zakaj se nam nekaj dogaja. Drugim ljudem se ni več potrebno opravičevati, da nismo leni ali nezainteresirani, da si ne izmišljujemo izgovorov, da ne gre za „značajsko napako“, ampak resen problem. Po drugi strani pa se lahko zgodi, da okolje naše „nove oznake“ ne razume, ne prizna ali pa se jo celo boji.

Ko govorimo o duševnem zdravju, pokrivamo zelo široko področje. Če pogledamo samo seznam Centra za duševno zdravje (CZD) ZD Ljubljana – obravnavajo mladostnike in otroke z motnjami v duševnem razvoju, učnimi težavami, stiskami ob soočanju s smrtjo, občutki manjvrednosti, psihosomatskimi težavami … (4) Če našemu otroku ugotovijo motnjo avtističnega spektra, se nam lahko podre svet. A ravno pri tem primeru najbolje vidimo, da pravzaprav govorimo o spektru – posamezniki se med seboj precej razlikujejo. Ko ne gre za zelo omejeno funkcionalnost, psihiatrinja dr. Gail Saltz v svoji knjigi Moč različnosti: Vez med duševno motnjo, nadarjenostjo in genialnostjo opisuje duševne motnje kot ovire, ki skrivajo velik potencial. (5) Predstavlja drug pogled na bipolarno motnjo, ADHD, anksioznost, disleksijo ipd., ki tako niso več le prepreka, nekaj odklonskega in nenormalnega, ampak predstavijo svetu iPhone, simfonije, sonete, teorijo relativnosti, rakete za večkratno uporabo, gibanje za podnebno pravičnost …

Pojem duševnega zdravja je torej širok in kompleksen, družbeno zaznamovan ter se stalno prilagaja novim znanstvenim dognanjem. Zato je pomembno tudi, da si znamo sami zase opredeliti, kdo smo, kaj se nam dogaja in zakaj. Da iščemo pomoč strokovnjakov, se izobražujemo, a hkrati prevzamemo odgovornost za svoje lastno opredelitev svojega lastnega duševnega stanja.

Avtorica: Maša Viršček, članica ekipe 10 KS

VIRI:

Duševno zdravje – kje se začne in kje konča?

Dodaj odgovor Prekliči odgovor