Družbena omrežja, kot je Facebook, postajajo vse pomembnejši igralec v novičarski industriji.
Raziskava v Združenih državah je pokazala, da je za t. i. milenijce (rojene med 1980 in 2000) Facebook najpogostejši vir novic o politiki. 6 od 10 mladih tam pridobiva novice, prav tako pa omenjeno omrežje prinaša 40 % prometa novičarskim spletiščem preko napotitev (angl. referral
traffic). (1)
Za Slovenijo je znan podatek iz raziskave Valicona (Uporaba družbenih omrežij in storitev klepeta v Sloveniji 2018 -2019): 82 % prebivalcev Slovenije v starosti od 16 do 74 let ima svoj profil na vsaj enem družbenem omrežju, to je nekaj čez 1,25 milijona vseh prebivalcev v Sloveniji (približno 6 od 10 prebivalcev); Največ uporabnikov ima Facebook – skoraj milijon prebivalcev Slovenije ima svoj profil na tem omrežju. (2)
Koliko ljudi preko Facebooka pri nas v resnici dobiva ter prebira novice ni znano, a če bomo tudi v tem primeru sledili ameriškemu zgledu, bo zavedanju o moči posredovanja novic, ki jo ima Facebook, potrebno nameniti več pozornosti. Sunstein nas v svoji knjigi Divided Democracy in the Age of Social Media seznani z Michele Del Vicario, ki je raziskala, ali se ljudje na spletu srečujejo z nasprotnimi pogledi ali pa ustvarjajo digitalne zaprte skupnosti. Del Vicario na primeru Facebooka ugotavlja pojav zaprtih skupnosti (angl. gated communities), v katerih ljudje ustvarjajo homogene polarizirane skupke (angl. polarized clusters), znotraj katerih se nove informacije bliskovito širijo.
Ti skupki so idealno gojišče za nepreverjena dejstva, ki so osnova za govorice, pojav nezaupanja in paranoje. Pojavi se polarizacija skupin – ko se združijo podobno misleči, skupaj, skozi interakcijo, velikokrat ustvarijo ekstremnejšo verzijo osnovnega prepričanja. Enako se zgodi z dezinformacijami. Ko jih predstavi nekdo iz skupka, okrepijo vero vanjo še ostali ‘pripadniki’ (v narekovajih, ker se večina ljudi ne zaveda svoje pripadnosti polarizirani skupini).
Potrditvena pristranskost (angl. conformation bias) opisuje ujetost v povratno zanko (spiralo), pri kateri nam vsaka nova potrditev našega prepričanja le-tega okrepi, ojača samozavest in posledično se pomikamo vse bližje ekstremizmu. Ko pridemo do zaključkov v lastni glavi, smo precej bolj skromni, tudi če se jih odločimo deliti. Ko pa vidimo, da se naši zaključki ujemajo še z zaključki drugih, naše prepričanje v lasten prav raste.
In polagoma postajamo vse bolj slepi za argumente drugače mislečih. Takrat niti ne gre več za možno pomanjkanje argumentov z nasprotne strani, ki bi nas lahko prepričali, da nimamo prav, saj postanemo zaščitniški do lastnih prepričanj in se posledično načrtno trudimo zrušiti nasprotnike.
Ljudje težimo k interpretaciji vseh novih podatkov na način, ki se sklada z že obstoječimi podatki, prepričanji in verovanji. Človeški možgani so stroj za pripovedovanje zgodb, tudi samim sebi. Smo mojstri v reinterpretaciji. Karkoli se ne sklada z našimi prepričanji, je označeno kot odstopanje, napaka ali pač posebnost. Za ohranjanje kritičnega pogleda na svet je pomembno obdržati odprto glavo in se spoprijateljiti z dvomom. Ko naletimo na podatek, ki ‘nam gre v nos’ in se ne sklada z našimi prepričanji, mu je potrebno posvetiti posebno pozornost. Ena izmed karakteristik medijsko pismene osebe je zmožnost kritičnega premisleka. Da novice in podatke, ki nam jih servira svet, obravnavamo z določeno distanco, pri tem vklopimo samorefleksijo in preverimo ‘dejstva’ pri več različnih virih.
Da se ne bojimo pokukati k čez plot k sosedu, ga povprašati, kako je, s čim zaliva travo in kakšno je njegovo mnenje glede uporabe gnojil. Da smo odprti do drugačnih mnenj ne zahteva strinjanja glede najboljšega načina košnje trave, zahteva pa, da čim pogosteje zavestno stopimo izven svoje varne in poznane ‘ograjene soseske’. Kdo ve, morda bomo pa ugotovili, da je naš sosed prav fajn in da njegovi nasveti za bolj košato travo dejansko delujejo?
Avtoric: MAša Viršček, članica ekipe 10 ključnih stvari, ki te jih šola ne nauči
(1) Cass R. Sunstein: #Republic: Divided Democracy in the Age of Social Media
(2) https://www.valicon.net/wp-content/uploads/2020/01/Sporocilo_za_javnostuporaba_
druzbenih_omrezij_2018-2019.pdf
